Če je bila ena največjih zgodb preteklih dveh raziskav vzpon družbenih omrežij, se je ta trend letos dokončno utrdil.
Komunikatorji so družbena omrežja že drugo leto zapored postavili na prvo mesto med mediji, ki so najpomembnejši za komuniciranje njihovih organizacij. Na drugem mestu ostajajo novičarski portali, sledijo televizija, tisk in radio.
Posebej zanimiv je pogled v preteklost. Leta 2024 so komunikatorji kot najpomembnejši kanal za organizacijsko komuniciranje izbrali televizijo, družbena omrežja pa so bila šele na četrtem mestu. V zgolj dveh letih so se ta povzpela na sam vrh.
To kaže, da organizacije vse bolj stavijo na hitrost, neposreden stik z javnostmi in možnost sprotnega prilagajanja sporočil. Družbena omrežja niso več zgolj podporni kanal, temveč postajajo osrednje komunikacijsko orodje.
%20(1600%20x%20600%20px)%20(1).png)
Če pri profesionalni uporabi zmagujejo družbena omrežja, se je pri osebni rabi medijev letos zgodil zanimiv premik.
Po dveh letih prevlade družbenih omrežij so komunikatorji letos največ časa namenili novičarskim portalom. Družbena omrežja so zdrsnila na drugo mesto, sledijo televizija, radio in tisk.
Gre za eno najbolj zanimivih ugotovitev letošnje raziskave. Medtem ko komunikatorji za doseganje svojih javnosti vse bolj uporabljajo družbena omrežja, se zdi, da za spremljanje aktualnih dogodkov sami vse pogosteje posegajo po novičarskih portalih.
Ta premik morda odraža širši trend, ki ga zaznavajo tudi mednarodne raziskave: družbena omrežja postajajo prostor hitrega spremljanja vsebin, medtem ko uporabniki za podrobnejše informacije in preverjanje dejstev še vedno posegajo po profesionalnih medijskih virih.
.png)
Eden najpomembnejših delov raziskave ostaja vprašanje zaupanja.
Tudi letos komunikatorji največ zaupanja namenjajo uveljavljenim medijskim znamkam. Med najpogosteje omenjenimi so: Delo, Val 202, STA ter mediji javnega servisa RTV Slovenija.
Javni servis RTV Slovenija, z vsemi svojimi viri/mediji, z naskokom ostaja eden ključnih nosilcev zaupanja med komunikatorji.
Rezultati kažejo, da komunikatorji sicer delujejo v izrazito digitalnem okolju, vendar informacije še vedno preverjajo pri medijih z jasno uredniško politiko in dolgoletno novinarsko tradicijo.
To ugotovitev potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Reuters Institute v poročilu Digital News Reportu že več let ugotavlja, da ljudje družbena omrežja pogosto uporabljajo za odkrivanje vsebin, za preverjene informacije pa se še vedno obračajo na profesionalne medijske organizacije. Tudi Edelman Trust Barometer kaže, da je kredibilnost informacij vse pomembnejša vrednota v času informacijske preobremenjenosti in hitrega širjenja vsebin.
Če pogledamo rezultate vseh treh let skupaj, postaja slika vse bolj jasna.
Komunikatorji za svoje delo vse bolj uporabljajo družbena omrežja, za spremljanje dogajanja pa se vse pogosteje obračajo na novičarske portale. Hkrati ostaja zaupanje močno povezano s tradicionalnimi, uredniško vodenimi mediji.
To pomeni, da sodobno komuniciranje temelji na dveh navidez nasprotujočih si logikah: na eni strani potrebuje hitrost, doseg in neposrednost digitalnih kanalov, na drugi pa kredibilnost in preverjenost informacij.
In morda prav v tem tiči eden največjih izzivov sodobnega komuniciranja: kako v okolju, ki nagrajuje hitrost, doseg in takojšen odziv, ohraniti tudi verodostojnost in zaupanje.
Celotno analizo raziskave si lahko ogledate tukaj.
Metodologija
V raziskavi je sodelovalo 143 udeležencev, ki sovprašalnik izpolnili v celoti. Raziskava je potekala v okviru Slovenskekonference za odnose z javnostmi (SKOJ), zbiranje odgovorov pa smo pokonferenci podaljšali še za en teden in k sodelovanju povabili tudi sledilce nadružbenih omrežjih ter naročnike na novičnik. Večina sodelujočih deluje napodročju odnosov z javnostmi, komuniciranja in marketinga. Med udeleženci soprevladovali predstavniki generacije X in milenijcev. Rezultate smo primerjali s tistimi, ki smojih pridobili v letih 2024 in 2025. Pri primerjavah smo upoštevali različnovelikost vzorcev in podatke preračunali na primerljivo osnovo.
