Največje ujemanje med medijsko pojavnostjo in volilnim rezultatom vidimo pri vrhu. Gibanje Svoboda in SDS sta bili daleč najbolj prisotni v medijih, hkrati pa tudi najuspešnejši na volitvah. Primerjava kaže, da se je visoka medijska izpostavljenost pri obeh prelila v volilni rezultat. Kadar stranka dlje časa stabilno zaseda velik delež medijskega prostora, praviloma gradi prepoznavnost, utrjuje ključne teme in ohranja visoko stopnjo politične relevantnosti.
Največje odstopanje vidimo pri Levici + Vesni, ki je v celotnem obdobju dosegla 10,98 % skupne medijske pojavnosti, na volitvah pa 5,58 %. Gre za najbolj izrazit primer nesorazmerja med vidnostjo v medijih in dejansko podporo na volitvah.
Na drugi strani je Resni.ca, kjer je razmerje obrnjeno. V celotnem obdobju je dosegla 4,08 % skupne medijske pojavnosti, na volitvah pa 5,52 %. Ta primer kaže, da se lahko tudi manjša medijska prisotnost prelije v razmeroma dober volilni rezultat.
Zanimiv vpogled ponuja tudi primerjava po različnih časovnih obdobjih. Rezultati, izračunani na podlagi celotnega obdobja spremljanja, so bili dejanskemu volilnemu razpletu najbližje. Če primerjamo celotno obdobje, zadnji mesec in zadnji teden kampanje, sta bila realni sliki najbolj podobna prav celotno obdobje in zadnji mesec, saj oba pravilno prepoznata tri najmočnejše politične bloke: Gibanje Svoboda, SDS ter NSi–SLS–Fokus. Zadnji teden je manj natančen, ker močneje odraža medijski finiš kampanje; takrat je na prvo mesto po pojavnosti skočila SDS. Med posameznimi tedni je bila volilnemu vrstnemu redu najbližje slika v šestem tednu spremljanja (2. 2.–8. 2.), ko se je vrstni red strank skoraj povsem ujel s končnim izidom, z manjšim odstopanjem le v sredini lestvice.
To nakazuje, da je za oceno končne politične moči praviloma bolj povedna dolgoročnejša medijska prisotnost, medtem ko zadnji teden predvsem pokaže intenzivnost zaključka kampanje.
.png)
Zgovoren je tudi pogled na skupni medijski rezultat skozi celotno obdobje spremljanja. Med prvimi devetimi strankami po deležu medijske pojavnosti jih je osem tudi prestopilo parlamentarni prag. Edina izjema je bila stranka Prerod, ki svoje medijske prisotnosti ni pretvorila v volilni rezultat. Ob tem velja izpostaviti, da je njena medijska pojavnost upadala že v zadnjih dveh tednih spremljanja.
Glavna ugotovitev je jasna: medijska pojavnost ni enaka volilnemu uspehu, je pa zanesljiv pokazatelj politične relevantnosti in razmerij moči v kampanji. Prav zato takšne analize ponujajo dober vpogled v politično komunikacijo in vpliv medijske prisotnosti na zaznavo posameznih akterjev v javnosti.
Za dodatne informacije ali celotno medijsko analizo nam pišite na info@kliping.si.
